APDEJT.si

Predsednik Mednarodnega sodišča pravičnosti (MSP), sodnik Yuji Iwasawa, je 23. julija 2025 v Haagu izrekel prelomno posvetovalno mnenje o podnebnih spremembah. Ta odločitev bo pomembno vplivala na globalna pravna in politična prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Mnenje naj bi postavilo nova merila za odgovornost držav pri obravnavanju te ključne svetovne problematike, pri čemer naj bi se poseben poudarek namenil vlogi državno vodenih naftnih velikanov.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je razsodilo, da so države, prizadete zaradi podnebnih sprememb, upravičene do odškodnine. Sodišče je globalno segrevanje označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo" ter poudarilo, da imajo države pravno zavezo, da se zoperstavijo podnebnim spremembam in sodelujejo pri zmanjševanju emisij. Kršitve teh obveznosti bi pomenile mednarodno protipravno dejanje.

Mednarodni sodišči v Haagu sta v obsežnih mnenjih potrdili, da imajo države mednarodno pravno obveznost sprejemati ukrepe za varovanje pred podnebnimi spremembami. Poudarjeno je bilo, da so emisije toplogrednih plinov nedvomno posledica človekovih dejavnosti, ki niso omejene le na posamezna ozemlja. Podnebne spremembe so opredeljene kot "eksistencialna grožnja".

Mednarodno sodišče (ICJ) je sporočilo, da države, ki ne sprejmejo ukrepov za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami, lahko kršijo mednarodno pravo. Predsednik sodišča Yuji Iwasawa je izjavil, da bi lahko neizvajanje ukrepov s strani države za zaščito podnebnega sistema predstavljalo mednarodno nedopustno dejanje. Sodišče hkrati odpira možnost, da imajo posebej ranljive države pravico do odškodnine za podnebne škode od držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Mednarodno sodišče v Haagu je v posvetovalnem mnenju presodilo, da lahko države, ki kršijo svoje podnebne obveznosti, zahtevajo reparacije od najbolj prizadetih držav. To pomeni, da države, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede podnebnih sprememb, odgovarjajo za povzročeno škodo. Sodišče je priznalo neposredno odgovornost držav za učinke podnebnih sprememb, ki izhajajo iz njihovih emisij CO2, in poudarilo, da imajo države "stroge obveznosti varovanja podnebnega sistema", tudi do prihodnjih generacij. S tem je odprlo pot do "podnebnih reparacij" za države, ki kršijo svoje podnebne zaveze. Nova sodna praksa bi lahko spremenila odnose do najbolj onesnažujočih držav.